Kalkulator ogrevanja po sistemih 2026
Primerjajte letni strošek ogrevanja za 7 sistemov v Sloveniji: plin, toplotna črpalka, drva, mazut, elektrika in daljinsko ogrevanje za vašo hišo. Formulo in vrednosti za leto 2026 določa Agencija za energijo RS in Eko sklad, j.s..
- • Lastnike hiš, ki razmišljajo o zamenjavi kotla ali ogrevalnega sistema
- • Investitorje, ki primerjajo TCO pred odločitvijo za toplotno črpalko
- • Pripravo dokumentacije za Eko sklad vlogo
- • Stanovalce v blokih s skupno kotlovnico brez možnosti zamenjave
- • Poslovne objekte z industrijsko porabo (drugačne tarife)
Letna potreba po toploti
17.250 kWh
Najcenejši sistem
🌍 TČ zemlja-voda
739 €/leto
Prihranek vs. plin
798 €
| Rang | Sistem | Letni strošek | CO₂ kg/leto | Eko sklad |
|---|---|---|---|---|
| 1 | 🌍 TČ zemlja-voda✓ | 739 € | 936 kg | ✓ |
| 2 | ♨️ TČ zrak-voda | 970 € | 1229 kg | ✓ |
| 3 | 🪵 Drva (bukev) | 1227 € | ≈ 0 kg | — |
| 4 | 🔥 Zemeljski plin | 1538 € | 3788 kg | — |
| 5 | 🏙️ Daljinsko ogrevanje | 1639 € | 2070 kg | — |
| 6 | 🛢️ Kurilno olje (mazut) | 1884 € | 5353 kg | — |
| 7 | ⚡ Električno gretje | 3105 € | 3933 kg | — |
Kako izračunamo
Letna potreba po toploti = površina × specifična poraba (kWh/m² po izolaciji) × klimatski faktor lokacije. Za vsak sistem se strošek izračuna glede na izkoristek oziroma COP in ceno energenta.
Ogrevanje — ključni podatki
- Zemeljski plin
- ~0,082 €/kWh (z dajatvami)
- Elektrika
- ~0,18 €/kWh
- Kurilno olje (mazut)
- ~0,95 €/L
- Drva bukev
- ~80 €/prm (tržna cena)
- Daljinsko ogrevanje
- ~0,095 €/kWh
- TČ zrak-voda COP (sezonski)
- 3.0–3.5
- TČ zemlja-voda COP (sezonski)
- 4.0–4.5
- Eko sklad subvencija za TČ
- do 10.000 €
Vir: Borzen, Eko sklad, ARSO, PURES-2.
Predpostavke in omejitve
Predpostavke
- • Kondenzacijski plinski kotel (η = 0.92)
- • TČ deluje v sezonskem načinu (SCOP — ne le pri idealnih pogojih)
- • Bukov les, suh (vlažnost < 20 %), 1.500 kWh/prm
- • Cene energentov variirajo med dobavitelji
- • Izračun zajema samo ogrevanje, ne tople sanitarne vode
Omejitve
- • Ne vključuje investicije v sistem in vzdrževanja
- • TČ COP pade pri slabi izolaciji hiše — realni prihranek je nižji
- • Cena daljinskega ogrevanja močno variira po občini
- • Cena drv odvisna od lokalnega trga — lastni gozd je bistveno cenejši
- • Ne upošteva fiksnih omrežninskih taks
Velja za: enodružinske hiše s samostojnim ogrevalnim sistemom v Sloveniji.
Ne velja za: bloke s skupno kotlovnico, poslovne objekte, industrijsko porabo.
Konkreten primer: Kovačevi, 160 m², srednja izolacija
Hiša iz leta 1992, osrednja Slovenija, stara plinska peč.
- 1Letna potreba: 160 m² × 115 kWh/m² × 1,0 = 18.400 kWh/leto.
- 2Obstoječi plin: 18.400 / 0,92 = 20.000 kWh × 0,082 € = 1.640 €/leto.
- 3Nova TČ zrak-voda (COP 3,2): 18.400 / 3,2 = 5.750 kWh × 0,18 € = 1.035 €/leto.
- 4Letni prihranek: 1.640 − 1.035 = 605 €/leto.
- 5Povračilo z Eko sklad (14.000 € − 7.000 €): 7.000 / 605 = 11,6 let.
- 6Z dodatno fasado prihranek naraste na ~900 €/leto → povračilo 7,8 let.
Cene energentov se spreminjajo; preverite aktualne tarife.
Pogoste napake pri izbiri sistema ogrevanja
Zamenjava sistema brez predhodne izolacije
✕Pogosto: Kupijo TČ za slabo izolirano hišo — COP pade na 2.0, prihranek je minimalen✓Najprej fasada (Eko sklad), nato TČ. Manjša in cenejša TČ z boljšim COP.Naročanje del pred Eko sklad odobritvijo
✕Pogosto: Naročijo in plačajo TČ, nato se obrnejo na Eko sklad — subvencije ni✓Vloga mora biti odobrena pred začetkom del. Čas odobritve: 30–60 dni.Primerjava samo nabavnih cen sistemov
✕Pogosto: Električni radiatorji so 300 €, TČ je 14.000 € — električno je cenejše✓Električno gretje stane ~2.700 €/leto, TČ ~700 €/leto. Razlika pokrije investicijo v ~7 letih.Pozabljanje na vzdrževanje pri TCO
✕Pogosto: V izračun ne vključijo letnih vzdrževalnih stroškov✓Letno vzdrževanje: plin ~150 €, TČ ~120 €, mazut ~200 €. Mazut ima skrite stroške.
Pogosta vprašanja
Kateri sistem ogrevanja je najcenejši v Sloveniji?
Za večino slovenskih hiš je toplotna črpalka zemlja-voda letno najcenejša — ~500–700 € za hišo 150 m² s srednje dobro izolacijo. Tesno za njo je TČ zrak-voda (~700–900 €) in drva (~600–900 €). Zemeljski plin je z aktualnimi cenami ~1.400–2.000 €/leto.
Ali se toplotna črpalka splača v vsakem primeru?
Ne. TČ je manj učinkovita za slabo izolirane hiše, kjer COP pade pod 2.5. Pred namestitvijo je smiselna fasadna izolacija — zmanjša potrebno moč sistema in izboljša COP.
Kolikšna je Eko sklad subvencija za toplotno črpalko 2026?
Eko sklad nudi nepovratna sredstva do 10.000 € za zamenjavo obstoječe kurilne naprave s toplotno črpalko. Vloga mora biti odobrena pred začetkom del, proračun je omejen — vlagajte zgodaj v letu.
Koliko stane ogrevanje s plinom na leto?
Za hišo 150 m² s srednje dobro izolacijo v osrednji Sloveniji ogrevanje z zemeljskim plinom stane okvirno 1.400–2.000 € letno. Aktualna cena plina je ~0,082 €/kWh z vsemi dajatvami.
Ali so drva res konkurenčna toplotni črpalki?
Za tiste z dostopom do lesa po lastni ceni so drva med najcenejšimi možnostmi. Pri nakupu na trgu (~80–100 €/prm) so stroški primerljivi s TČ. Slabosti: fizično delo, prostor za shranjevanje.
Kdaj se splača daljinsko ogrevanje?
Daljinsko ogrevanje je smiselno v mestnih območjih kjer je omrežje dostopno. Cena ~0,095 €/kWh je boljša od plina. Ni investicije in vzdrževanja, a ste vezani na enega dobavitelja.
Kako izolacija vpliva na letni strošek ogrevanja?
Izolacija je najpomembnejši dejavnik — bolj kot izbira sistema. Dobro izolirana hiša porabi 50–70 % manj toplote. Za hišo 150 m² je razlika med 175 in 65 kWh/m²/leto ~1.350 € pri plinu.
Kateri CO₂ odtis ima posamezni sistem?
Najnižji CO₂ ima TČ na elektriko iz obnovljivih virov. Pri slovenskem elektro-mixu: TČ ~800–1.400 kg CO₂/leto za hišo 150 m². Drva so CO₂ nevtralna. Mazut je najslabši: 3.500–5.500 kg CO₂/leto.
Sorodni kalkulatorji
Finančni analitik, specialist za slovensko davčno in družinsko zakonodajo
8 let izkušenj z obdelavo finančnih kalkulacij za slovenske gospodinjstva in podjetja. Avtor več kot 200 vodičev na temo davkov, prispevkov in pravic posameznikov. Diplomant Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Ključni pojmi
- COP (Coefficient of Performance)
- Razmerje med oddano toploto in porabljeno elektriko. COP 3.2 pomeni: za 1 kWh elektrike dobite 3.2 kWh toplote. SCOP je sezonsko povprečje.EN 14825
- kWh/m²/leto
- Merilo energetske učinkovitosti stavbe — koliko kWh toplote porabi 1 m² letno. Nižje = bolje izolirana hiša.PURES-2
- U-vrednost
- Meri kako dobro konstrukcija zadržuje toploto (W/m²K). Nižja = boljša izolacija. Eko sklad zahteva U ≤ 0.20 za fasado.SIST EN ISO 6946
- SCOP (Seasonal COP)
- Sezonski koeficient učinkovitosti TČ — povprečje skozi celotno grelno sezono, realnejši od nominalnega COP.
- Prm (prostorninski meter lesa)
- 1 prm = 1 m³ naloženih drv. 1 prm bukovega lesa vsebuje ~1.500 kWh energije pri suhem lesu.
Ta izračun je informativne narave in ne predstavlja uradnega izračuna pristojnih institucij. Za zavezujoče odločitve preverite podatke pri ustreznem organu.